Nenavadna novica

Vsake tri in pol sekunde umre en človek na Zemlji zaradi lakote ali vzrokov povezanih z lakoto. To je 25.000 ljudi v enem dnevu. Če bi ta podatek veljal za Slovenijo, bi to pomenilo izumrtje slovencev v približno 80 dneh. Takšna groza danes obstaja v svetu, takšen pokol se odvija dan za dnem, že leta in leta in leta.

Vzrok za to nevzdržno stanje je današnja skrajno krivična razporeditev svetovnih dobrin. Statistični podatki razkrivajo naslednje stanje: kar 80% svetovnih sredstev je v lasti le 20% svetovnega prebivalstva iz razvitega Zahoda. Si lahko to predstavljate? Od 6,6 milijard ljudi na svetu, se jih mora kar 5,3 milijard zadovoljiti z le 20% vse svetovne hrane, surovin, goriva, itd.

Kako je to mogoče? Kakšna grozna samozadostnost vlada tukaj na Zahodu, kakšno pomanjkanje ljubezni in sočutja. Vse to očitno prikazuje naše videnje sveta. Sploh se ne vidimo kot ena velika človeška družina, kot enost. Vemo da “tam doli v Afriki črnčki umirajo”, pa se za to sploh ne zmenimo. Ko kaj takega slišimo, se v nas pogosto sploh nič ne zgane, nič, kot da bi bili mrtvi (mislim da na nek način dejansko smo). Naredimo se kot da ni naš problem, kajti bojimo se ga.

Seveda so ljudje, ki nič ne odlašajo, ne mislijo nase in le delujejo, hitijo olajšati agonijo. Vendar pa je takšnih ljudi malo v primerjavi z vsemi ostalimi, ki se za to nič ne zmenijo, in ko človek vidi to grozovito naravnanost sedanje kapitalistične usmerjenosti razvitih držav ter njenih učinkov v svetu, postane jasno, da je potrebna sprememba, sprememba v samih temeljih družbe, sprememba, ki bi se rodila znotraj src ljudi.

In vendar izgleda, da bolj ko drvimo proti prepadu, bolj se zavedamo naših slabosti, naših pomanjkljivosti, naše sleposti in nevednosti. To nas nazadnje popelje do končne odločitve: Ali delimo med seboj, kot bratje in sestre, kot pravi ljudje, prestopimo na novo, svežo pot, ki vodi drugam - daleč stran od brezna, proti kateremu sedaj slepo drvimo; ujamemo nov veter, ki vsak dan jasneje piha, in ki nas bo odvedel, če mu to dovolimo, v obzorja, daleč svetlejša od katerihkoli do sedaj. Ali pa ostanemo ujetniki strahu in sebičnosti, nadaljujemo na star način in se izbrišemo s površja Zemlje za vedno.
Vendar, kot pravi Maitreja: “Moje srce pozna vaš odgovor”, ter zaključi: “in je srečno.”

Viri:
-Poverty.com
-Share International